Pričvrstitev zobne proteze, ki jo podpirajo implantati
Pričvrstitev zobne proteze, ki jo na spodnji in zgornji čeljustni kosti podpirajo implantati, je postopek, ki se uporablja pri implantološkem zdravljenju. Največkrat gre za postopek, ko pacientom v ustih manjka večje število zob ali pa gre za brezzobost. Običajno gre za fiksno protetiko, ki pacientu omogoča večjo stabilnost, poleg tega pa zaradi vsadkov preprečuje izgubo čeljustne kosti.
Proteze na vsadkih imajo svoje prednosti, posebej v primerjavi s snemnimi protezami, ki nadomeščajo vse zobe, pri tem pa le slonijo na dlesnih, zato povzročajo nelagodje pri nošenju, saj se pacienti velikokrat pritožujejo nad tem, da s težavo žvečijo bolj trdo hrano, morda pri govorjenju šušljajo in se bojijo, da jim bo proteza padla iz ust, če je ne bodo dovolj dobro zalepili na dlesni. Z vsadki podprta protetika pa zagotavlja stabilnost, saj implantati nadomeščajo zdravo korenino zoba.
Zdravljenje zob se prične z diagnostiko
Začetno posvetovanje pri zobozdravniku specialistu je pomembno, saj zobozdravnik opravi natančen pregled stanja zob, dlesni in čeljustne kosti s pomočjo različnih diagnostičnih postopkov, kot je rentgensko slikanje. Tako lahko določi tudi plan zdravljenja, pri čemer pacienta seznani tudi z implantati, ki so na voljo, in zobnimi protezami.
V tem delu se je dobro pozanimati tudi o predvideni ceni protetike in ceni za zobozdravstvene storitve. Da bi bila pričvrstitev zobne proteze in implantatov v čeljustno kost čim bolj uspešna, lahko zobozdravnik opravi tudi operacijo cepljenja kosti, zato da šibka kost postane močnejša in bolj trdna, da lahko zobozdravnik vanjo pričvrsti vijake vsadkov.
Dve kirurški operaciji – vstavitev vijakov in opornic implantata
Prva operacija predstavlja najbolj pomemben del zdravljenja, saj zobozdravnik pričvrsti vijake vsadkov v čeljustno kost. Celotna operacija poteka pod lokalno anestezijo. Implantolog v dlesnih napravi majhen rez, izvrta luknjo in izpostavi kost, v katero vsadi vsadek oziroma vijak, nato pa področje zapre s šivi. Enak postopek ponovi z vsakim implantatom posebej. Temu sledi nekaj mesečno obdobje okrevanja, saj mora priti do osintegracije oziroma zlitja čeljustne kosti z vsadkom.
Po okrevanju sledi druga kirurška operacija, pri kateri zobozdravnik odpre dlesni, zato da bi se prikazali oziroma izpostavili vrhovi vijakov. Ta del bo tudi zadržal protezo na mestu. Ko so vijaki izpostavljeni, zobozdravnik na vrhu namesti ovratni pokrovček, ki omogoča hitrejše celjenje. Po 10 do 14 dneh se ta zdravilni pokrovček zamenja z običajnimi abutmenti oziroma opornicami, čemur sledi pričvrstitev zobne proteze.
Pričvrstitev zobne proteze po meri
Naloga zobozdravnika je, da pacientu odvzame natančen odtis čeljusti, zato da v protetičnem laboratoriju lahko izdelajo protetiko po meri. Pri tem izdelajo takšne umetne zobe, da se ne opazi, da so umetni, saj jih ustrezno obarvajo in oblikujejo.
Ko je protetika izdelana, sledi pričvrstitev zobne proteze, ki jo zobozdravnik namesti na abutmente. Možno je, da je potrebno protetiko nekajkrat prilagajati, zato da se zagotovi udobje pri nošenju in optimalna funkcionalnost prehranjevanja in govorjenja. Zobozdravnik pacienta tudi poduči, kako skrbeti za ustrezno ustno higieno, zato da se ne bi nabirala hrana v kotičkih med dlesnijo in fiksno protetiko.
